Omemba: Gregor Jurak

»Doslej smo obdelali 160 tisoč podatkov, kar je zelo reprezentativno, in žal drži, kar smo opozarjali: trend je šel lani navzgor, zdaj se je pa umiril. Otroci so še vedno 9 odstotkov slabši, kot so bili pred koronskim obdobjem.«

»Predvsem pri dekletih vidimo, da uravnavajo svojo telesno strukturo bolj s prehrano kot z gibanjem. Dekleta se po gibalni zmogljivosti počasneje vračajo na predkoronsko raven.«

»Tu imamo dve izgubljeni generaciji otrok, ki so šli iz srednje šole s 16 odstotkov manjšo telesno zmogljivostjo. Ti bodo šli v življenje s to negativno popotnico.«

»Šola bi pa morala dajati enake možnosti za gibalni razvoj vsem, država bi to morala zagotoviti skozi šolski prostor. Če otroci ne bodo gibalno zmogljivi, bodo manj učinkoviti državljani, kar bo državo veliko stalo skozi produktivnost, zdravstveni sistem …«

»To kaže in potrjuje, da se ravno v šoli lahko vsak dovolj giblje in da je ta prostor ključen pri zagotavljanju dovolj gibanja za otroke in mladino.«

»Če ima šola več podružnic, lahko odda več vlog za vsako podružnico posebej.«

»Končni cilj mora biti odprava družbene paradigme, da šport predstavlja težavo in da večje število ur športne vzgoje predstavlja večjo obremenitev za naše otroke. Prav nasprotno, šport je rešitev in v šolskem sistemu predstavlja razbremenitev.«

»Če v prihodnjem šolskem letu to ne bo udejanjeno, bomo zelo razočarani.«

»Predvsem pa želimo mogoče razbijati te mite, da v prisotnosti bolečine ne smeš telovaditi. Lahko, ampak jo je treba prilagoditi in poiskati pravo pot.«

»V skupini je vse lažje.«

»Lažje se gibljem, manjši je pritisk na sklepe, gležnje, kolena in hrbtenico. Vse je lažje.«